»Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se nacionalna meja čez noč spremeni v fronto.«

»Najboljše stvari se zgodijo, ko si čisto naključno nekje s fotoaparatom.«

»Branje knjig je naporno opravilo, a ko ga osvojimo, si s tem odpremo številna vrata, (spo)znanja in nenazadnje empatijo.«

»Svetlana me je zelo prepričevala, naj bi to knjigo vendarle napisali, medtem ko je pa urednik Šteger zagrozil s tožbo.«

»Ne, tako je žal bilo. Tega ne morem skriti, ali se je res zgodilo. In veliko kolegov je vse vedelo.«

»Iztoka Mlakarja je treba poslušati, ko bere Desetega brata.«

»Dojel sem, da moram napisati knjigo, ki jo zdajle berete, preden lahko nadaljujem s čim drugim. S pisanjem bom končno sprejel stvarnost vsega, kar se je zgodilo, jo vključil v celoto svojega življenja. Ne bom se pustil odriniti kot žrtev, na nasilje bom odgovoril z ustvarjalnostjo.«

»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«

»Knjiga je nastala iz enega popolnega veselja. S prijateljicama smo skupaj hodile na izlete, na katerih smo si zapisovale, kje smo se potikale, kaj smo videle, kaj se je tam zgodilo, si še kako reč izmislile, in to pridno zapisovale v zvezek.«